Rezervni sklad – zakaj obstaja in kdo ga vplačuje | IUN
+
Zahtevek je bil uspešno poslan. Pripravljeni na vaše vprašanje vas bomo kontaktirali v najkrajšem možnem času. Hvala za razumevanje.
+
KONTAKTIRAJTE NAS
Naši strokovnjaki so vam vedno na voljo s strokovnim nasvetom.
Podatki naročnika:
Podatki stavbe:
Dodatne informacije:
Pošlji >>
Polja označena z zvezdico (*) so obvezna!
+
KONTAKTIRAJTE NAS
Naši strokovnjaki so vam vedno na voljo s strokovnim nasvetom.
Pustite nam svoje podatke:
Ali pa nam zapišite svoje vprašanje spodaj:*
Pošlji >>
Polja označena z zvezdico (*) so obvezna!

Rezervni sklad – zakaj obstaja in kdo ga vplačuje

Za redno vzdrževanje nepremičnine in nujne večje posege je država uvedla tako imenovani rezervni sklad, v katerega morajo vplačevati sredstva vsi etažni lastniki stavbe. V rezervni sklad lastniki vplačujejo mesečno, sredstva pa vodi upravnik na posebnem računu, ki je ločen od njegovega poslovnega računa.

Sredstva se porabljajo le za poravnavanje stroškov vzdrževanja in potrebne izboljšave ter za odplačevanje posojil, ki so bila najeta v te namene. Etažni lastniki nimajo pravice zahtevati povračila sredstev, vplačanih v rezervni sklad, niti nimajo pravice zahtevati njegove delitve. Če etažni lastniki ne plačujejo v rezervni sklad, lahko upravnik sproži postopek izvršbe.

Denar v rezervnem skladu upravlja upravnik. Shranjen je na posebnem računu, ki v primeru stečaja upravnika ni del njegove stečajne mase, niti ne morejo vanj poseči upravnikovi upniki. Denar lahko nalaga zgolj v depozite pri bankah, državne obveznice in vrednostne papirje centralne banke.

V pogodbi o upravljanju lahko etažni lastniki določijo, da lahko upravnik dviguje sredstva iz rezervnega sklada le skupaj z enim od etažnih lastnikov, ki ga določijo etažni lastniki v pogodbi. Če upravnik opravlja upravniške storitve za več večstanovanjskih stavb, mora za vsako stavbo posebej voditi knjigovodsko evidenco sredstev rezervnega sklada.

Sredstva rezervnega sklada se lahko uporabljajo le za poravnavo stroškov vzdrževanja in izboljšav, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja. Sredstva se lahko uporabi tudi za nujna vzdrževalna dela, ki niso v načrtu vzdrževanja, če bi z njihovim odlašanjem prišlo do škode ali poslabšanja bivalnih razmer v stavbi.

Merila za določitev najnižjega prispevka so: 

  • površina posameznega dela v etažni lastnini
  • starost nepremičnine, na kateri je vzpostavljena etažna lastnina in
  • rekonstrukcija nepremičnine

Najnižja vrednost vplačila v rezervni sklad tako znaša od 0,2 €/m2 do 0,3 €/m2 mesečno.

 

(Viri objave: dnevnik.si)