Poletje je za nami in čeprav so temperature še vedno prijazne, postaja ogrevanje vse pogostejša tema pogovorov. Tudi zato, ker se nam menda še pred začetkom kurilne sezone obetajo nova pravila pri obračunavanju stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah, zaradi česar utegnejo biti zneski na položnicah še toliko večje presenečenje. Na ministrstvu za infrastrukturo, kjer spremembe pripravljajo, sicer zagotavljajo, da jih večina ne bo občutila.”Prilagojen in izboljšan pravilnik bo omogočil bolj ustrezno delitev stroškov predvsem v primeru zlorab, pretiranega, škodljivega varčevanja in v primeru nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki, ki so se doslej pojavljali le v posameznih primerih,” trdijo.
Prav tovrstne anomalije so bile razlog, da so po zgolj eni zimi šli v spremembe trenutno veljavnega pravilnika, ki je lanskega novembra nadomestil tistega iz leta 2010. Vrsta pritožb je ministrstvo prisilila, da je naročilo analizo stanja. Opravil jo je Gradbeni inštitut ZRMK, ki je zbral podatke za 5.018 stavb oziroma 137.777 enot iz vseh dvanajstih statističnih regij. In ugotovil naslednje: “Nekateri lastniki so z varčevanjem pretiravali in se ogrevali na račun sosedov, povzročali škodo na skupnih delih stavbe in živeli v neustreznih bivalnih pogojih,” so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.
Takšnim ravnanjem so poskušali konec narediti že z lanskim pravilnikom, ki je postavil mejo najmanjše porabe in če je določen del stavbe ni dosegel, so se stroški za vse računali po površini. “Pravilnik še vedno spodbuja varčevanje, ne pa pretirano varčevanje, ki bi lahko privedlo do poslabšanja bivalnih razmer (vlaga, plesen…) in posledično tudi negativne vplive na zdravje stanovalcev,” so lani pojasnjevali odločitev. Tokrat pa so očitno prisluhnili kritikam, da s tem le omejujejo varčevanje. Po novem bo tako minimalni porabniški delež še vedno določen in ne glede na varčevanje manj ne bo mogoče plačati, prehoda na obračun po površini za vse stanovalce pa ne bo več.
Določena najmanjši in največji porabniški delež
Odzivi
Njihovih pojasnil ne kupijo v podjetju Brunata, ki se ukvarja s prodajo in montažo delilnikov. Njegov direktor Robert Šest pravi, da novi pravilnik kaznuje nizko in stimulira visoko porabo. “Postavitev spodnje dovoljene meje porabe ne bo v ničemer odpravila problema plesni ali neogretih praznih stanovanj. Tisti stanovalci, ki že sedaj niso imeli denarja za položnice, bodo prisiljeni še bolj intenzivno zapirati radiatorje, da bodo ohranili položnice na nizki ravni. Enako je s problemom velikih potrošnikov (omejitev navzgor). Potuha v smislu nepriznavanja velike porabe ni nekaj, kar bi stanovalce motiviralo za vgradnjo termostatskih ventilov, zamenjavo oken ipd., čemur je bil ukrep merjenja delno tudi namenjen in je že prinesel lepe rezultate.”
Nasprotno pri upravniku stavb SPL uvajanje obvezne minimalne porabe pozdravljajo, prav tako se jim zdi pravično, da se del stroškov plača po porabi, del pa po površini. Pojasnili so s konkretnim primerom. “V kolikor bi stavbo z desetimi stanovanji, v kateri nihče ne živi, ogrevali, da bi imeli v vsakem stanovanju vsaj 8° C, bi še vedno na nivoju stavbe prejeli račun za dobavljeno energijo (recimo 10 evrov). Ko pa bi naselili v ta stanovanja stanovalce in bi različno ogrevali stanovanja, bi prejeli račun za dobavljeno energijo približno 500 evrov. V primeru delitve tega stroška zgolj po ugotovljeni porabi bi lahko eno ali več stanovanj po delilnikih izkazovalo, da ni porabilo nič energije (ker ima zaprte radiatorje). Na koga bi razdelili delež stroška, ki so ga plačali tudi ti, ki se sedaj ne ogrevajo, ko so v stavbi imeli 8° C?” je zapisala predstavnica podjetja Aleksandra Lovrič.
Tudi Dejan Nadoh iz družbe Metalka Stanovanjske storitve deli mnenje, da je kombinacija plačevanja po porabi in po deležu bivalnih površin pravičnejša od plačevanja po porabi v celoti. “Menimo, da je tako prav, saj plačevanje po površini upošteva (v primeru, da ima to stanovanje zaprte radiatorje) tudi toploto, ki jo stanovanje v vsakem primeru prejme s prehajanjem toplote preko ogrevanih sten sosednjih stanovanj,” je pojasnil svoje stališče. Tudi do določitve minimalne porabe ni kritičen. “Nek minimum ogrevanja prostora je v vsakem primeru potreben, saj se v nasprotnem primeru lahko povzroča škoda na nepremičnini,” pravi.
“Plačevanje po deležu bivalne površine (kvadraturi) zajema le del stroškov (največkrat 30%), ki jih plačamo tudi, če imamo radiatorje popolnoma zaprte. Ti stroški so obvezni in zajemajo ogrevanje skupnih prostorov (stopnišče, sušilnice…), ogrevanje preko skupnega razvoda cevi, prehod toplote med stenami ipd. Gre za normalen način, ki je v veljavi tudi v drugih državah EU. Ni matematično idealen, vendar je praktično razumljiv in sprejemljiv za uporabo v praksi,” pa o tem pravi Šest, ki je sicer naklonjen obračunavanju dejansko odčitane porabe.
Kaj pa v primeru praznih stanovanj, zaradi katerih morajo sosedje svoja toliko bolj ogrevati? “Temu problemu se v večstanovanjskih objektih ni moč ogniti. Gre za davek bivanja v skupnih prostori, ki pa ima tudi določene prednosti,” odgovarja Šest. In dodaja, da prav vsi nikoli ne bodo zadovoljni. “Z omejitvami na cesti ni zadovoljen skoraj nihče, a zakon ostaja isti. Tudi poštne znamke so nepravične, enake ne glede na oddaljenost kraja, a še vedno najboljša rešitev,” je povedal.
Zaradi delilnikov porabimo manj
Obračunavanje po porabi so uvedli, da bi stanovalce prisilili k varčevanju. Nekatere navade številnih Slovencev res niso bile prijazne do okolja. Zakaj bi pozimi prekomerno ogreval stanovanje, namesto da bi si oblekel jopico? In zakaj bi imel hkrati odprta okna in radiatorje? Strah pred visokimi zneski na položnicah je večino od tega odvrnil. Prav tako se je bilo nenadoma lažje odločiti za zamenjav oken ali podpisati soglasje za sanacijo fasade.
Prihranki pri ogrevanju na nivoju objekta so od uvedbe delilnikov v povprečju 20- do 30-odstotni, ponekod tudi 40-odstotni, je izkušnje njihovih strank posredoval Šest. Pri SPL so pri teh ocenah precej bolj konservativni. Ocenjujejo, da se je poraba znižala za okoli 10 odstotkov. “Uvedba delilnikov je prinesla prihranke večini lastnikov,” pa pravijo pri Metalki in dodajajo, da svoje naredijo tudi energetske prenove objektov. Skrbi pa jih odziv dobaviteljev. “Upamo, da dobavitelji toplote in energentov zaradi tega v prihodnje ne bodo izvajali “pritiska” na dvig cene fiksnih stroškov.”
“Plačevanje po deležu bivalne površine (kvadraturi) zajema le del stroškov (največkrat 30%), ki jih plačamo tudi, če imamo radiatorje popolnoma zaprte. Ti stroški so obvezni in zajemajo ogrevanje skupnih prostorov (stopnišče, sušilnice…), ogrevanje preko skupnega razvoda cevi, prehod topote med stenami ipd. Gre za normalen način, ki je v veljavi tudi v drugih državah EU. Ni matematično idealen, vendar je praktično razumljiv in sprejemljiv za uporabo v praksi,” pa o tem pravi Šest, ki je sicer naklonjen obračunavanju dejansko odčitane porabe.
Kaj pa v primeru praznih stanovanj, zaradi katerih morajo sosedje svoja toliko bolj ogrevati? “Temu problemu se v večstanovanjskih objektih ni moč ogniti. Gre za davek bivanja v skupnih prostori, ki pa ima tudi določene prednosti,” odgovarja Šest. In dodaja, da prav vsi nikoli ne bodo zadovoljni. “Z omejitvami na cesti ni zadovoljen skoraj nihče, a zakon ostaja isti. Tudi poštne znamke so nepravične, enake neglede na oddaljenost kraja, a še vedno najboljša rešitev,” je povedal.
Korekturni faktorji
Novi pravilnik podrobneje opredeljuje korekturne faktorje, ki omogočajo korekcijo osnovnih porabniških deležev zaradi vpliva izpostavljene lege. “V kolikor korekturni faktorji niso opredeljeni, stanovalci “v sendviču” niso zainteresirani za toplotno izolacijo ovoja stavbe. Stanovalci v vogalnih legah pa so nemočni, saj sami ne morejo toplotno izolirati fasade svojih stanovanj,” na težavo, ki naj bi jo s tem odpravili, opozarjajo na ministrstvu.
Pravilnik bo stopil v veljavo konec septembra, pred začetkom letošnje kurilne sezone, napovedujejo na ministrstvu.