Višjim stroškom za rezervne sklade se ne bomo izognili saj rešitve upravnikov nimajo zakonske podlage
Uvedba ležarin je izključno stvar avtonomnega in neodvisnega odločanja o poslovni politiki posamezne banke, ki je v Republiki Sloveniji zagotovljena z ustavo. Tako finančno ministrstvo komentira predlog upravnikov stavb, naj bodo rezervni skladi umeščeni med izjeme sistema ležarin. Razen sprememb, ki se nanašajo na vodenje rezervnih skladov, deležniki na trgu nepremičnin novosti stanovanjskega zakona sicer pozdravljajo.
V časniku Delo so pisali, da morajo upravniki stavb po novem voditi ločene bančne račune rezervnih skladov za vsako stavbo posebej. Rezervne sklade so do zdaj namreč lahko vodili na skupnem računu, na katerem se je zbiral denar različnih stavb. Ministrstvo za okolje in prostor je upravnikom ločeno vodenje računov naložilo, ker naj bi bili s tem zagotovljeni večja varnost porabe teh sredstev in transparentnost vodenja. Spomnijo, da so se v preteklosti že dogajali stečaji upravnikov, pri katerih so stečajni upravitelji naleteli na izpraznjene račune rezervnih skladov. Stanovalci, ki so leta vplačevali v rezervni sklad, so tako ostali brez sredstev, to pa je bil osrednji povod za drugačno ureditev tega področja.
Ležarine so neodvisna odločitev bank
Upravniki spremembo uvajajo v prakso, pri čemer kot posledico poudarjajo višje zneske na položnicah. Obvezni ločeni računi, tako upravniki, bodo vplivali na višje stroške za etažne lastnike, še posebej za tiste, ki živijo v manjših stavbah. Kot odgovor na spremembo in posledično višanje stroškov upravniki predlagajo več rešitev, najbolj pa si prizadevajo za umestitev rezervnih skladov med izjeme sistema ležarin, kar utemeljujejo s tem, da morajo etažni lastniki po veljavni zakonodaji obvezno vplačevati v rezervni sklad za vzdrževanje svojih stavb, prav ta sredstva pa so zdaj obremenjena z ležarinami. Predlog, naj bodo rezervni skladi umeščeni med izjeme sistema ležarin, smo poslali na ministrstvo za finance, ki je pristojno za to področje. Tam odgovarjajo, da je uvedba ležarin na stanja sredstev pravnih in fizičnih oseb pri bankah izključno stvar avtonomnega in neodvisnega odločanja o poslovni politiki posamezne banke, ki je v Republiki Sloveniji zagotovljena z ustavo. »Vsakršen poseg oblasti na to področje bi bil torej v nasprotju z ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude«, so še poudarili.
Sprememba zakona korak v pravo smer
Upravniki predlagajo tudi druge rešitve, denimo licenciranje in obvezno zavarovanje odgovornosti upravnikov, na način, ki že velja za nepremičninsko posredovanje. Predlagajo še, da bi upravljanje vseh sredstev rezervnega sklada prevzela država. To bi po njihovem predlogu lahko steklo prek SID banke ali katerega drugega izvajalca. Na ministrstvu za okolje in prostor, ki je pripravilo novelo stanovanjskega zakona, medtem pojasnjujejo, da ni pravne podlage za to, da bi upravljanje vseh sredstev rezervnih skladov prevzela država. Predstavniki upravnikov so v zadnjem pogovoru že izrazili nezadovoljstvo, da bodo njihovi predlogi verjetno naleteli na gluha ušesa. Upravniki in preostali deležniki na trgu nepremičnin, ki so te dni zbrani v Portorožu, so tam sicer uradno pozdravili novosti stanovanjskega zakona, z izjemo dela, ki se nanaša na vodenje rezervnih skladov. Kot so dejali, je sprememba zakona korak v pravo smer, kar pa še ni dovolj. »Tudi deregulacija bi izboljšala razmere. Področje ni dovolj razbremenjeno, zato številni posamezniki ne morejo sami graditi in vstopajo na pregret trg nepremičnin« je bilo slišati med drugim. Ob vsem navedenem na okoljskem ministrstvu še dodajajo, da so v zakon vpeljali možnost nadaljevanja prakse zbiranja sredstev rezervnih skladov na enotnem računu: »Uzakonjena je tudi možnost, da se etažni lastniki z večinskim soglasjem odločijo, da se sredstva rezervnih skladov za več večstanovanjskih stavb tako kot do zdaj vodijo na enotnem računu, upravnik pa vodi knjigovodsko evidenco za vsako stavbo posebej, zakonske spremembe razlagajo na ministrstvu, ki se sicer zaveda, da bo sprememba vplivala na višje stroške pri vodenju rezervnih skladov.
Vir: Press CLIPPING d.o.o