Upravniki s strani etažnih lastnikov in najemnikov večkrat dobijo vprašanja glede delitve obratovalnih stroškov. Merila delitve so natančno določena v Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09, 87/11 in 85/13). Mi pa smo v nadaljevanju zbrali nekaj najpogostejših primerov in tudi izjem, ki veljajo pri obračunavanju stroškov ter prijavi oseb.
Stanovanjski zakon določa, da vsi stroški upravljanja, razen obratovalnih stroškov, bremenijo etažne lastnike v skladu z njihovim solastniškim deležem, razen če se s pogodbo o medsebojnih razmerjih niso dogovorili drugače.
Delitev obratovalnih stroškov
Kadar so v posameznih enotah vgrajene merilne naprave, ki omogočajo individualni odjem in obračun dobav ter storitev, se obratovalni stroški delijo po dejanski porabi. Sicer pa se obratovalni stroški delijo po treh kriterijih: po površini, po številu enot in po številu uporabnikov.
Glede na površino se delijo stroški:
– toplote oz. goriva v kotlovnici za ogrevanje prostorov,
– dimnikarskih storitev,
– obratovalni stroški kotlovnice,
– skupne porabe elektrike in
– kemične priprave vode za ogrevanje.
Glede na število posameznih enot stavbe, se v enakem deležu delijo stroški:
– hišniških opravil,
– deratizacije, dezinsekcije, drugih sanitarnih pregledov,
– čiščenja oz. vzdrževanja bivalnega okolja (košnja, čiščenje dostopnih poti, obrezovanje živih mej in dreves …),
– nabave drobnega orodja,
– telefonskih linij v dvigalu,
– reševanja iz dvigala,
– čiščenja jaškov za smeti,
– čiščenja snega,
– stroški raznih drobnih popravil na skupnih delih,
– varstva pred požarom in
– razni fiksni stroški (priključna moč, priključek na infrastrukturo ipd.).
Stroški, ki se delijo po številu uporabnikov posamezne enote, so:
– poraba vode in kanalščina,
– poraba energije za pripravo tople vode,
– odvoza odpadkov ter drugi komunalni stroški,
– čiščenja skupnih prostorov in
– stroški čiščenja kanalizacije in praznjenja septičnih jam.