Ogrevalna sezona se v Sloveniji običajno začne septembra. V stanovanjski hiši seveda kadarkoli, v stanovanjskih blokih pa se to zgodi takrat, ko je zunanja temperatura tri dni zapored manj kot 12 °C. Običajno je o tem potreben tudi dogovor etažnih lastnikov, ki obvestijo upravnika stavbe.
»Najbolj so se zvišale cene električne energije za gospodinjske odjemalce, in sicer za sedem odstotkov«
Trajanje ogrevalne sezone je odvisno od pokrajine – za primerjavo: ogrevalna sezona v Portorožu traja od oktobra do začetka maja, v Postojni, kije primerljiva z našo občino, pa od septembra do sredine junija. In prav ogrevanje gospodinjstvu predstavlja enega najvišjih stroškov. Poleg vsega, kar se trenutno dogaja, seje svet znašel še v energetski krizi, ki naj bi zadala precej hud udarec številnim posameznikom in družinam, in to ne le zaradi višjih cen ogrevanja in elektrike, močno naj bi se podražila tudi hrana. Okrog 66 odstotkov energije v gospodinjstvih gre za ogrevanje prostorov, 17 odstotkov pa za ogrevanje sanitarne vode.
7 odstotkov višje cene električne energije za gospodinjske odjemalce
Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce je v Sloveniji v drugem četrtletju 2021 znašala 0, 055 evra/kWh, povprečna cena zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce brez davka na dodano vrednost pa 0, 029 evra/kWh. Prva je bila za tri odstotke, druga pa za štiri odstotke višja kot v prvem četrtletju. Povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce je v Sloveniji v drugem četrtletju 2021 znašala 0, 165 evra/kWh, povprečna cena električne energije za negospodinjske odjemalce brez davka na dodano vrednost pa 0, 089 evra/kWh. Prva je bila za sedem odstotkov višja kot v prejšnjem četrtletju, druga pa za dva odstotka. V sistemu daljinskega ogrevanja, ki ga regulira Agencija za energijo, seje fiksni del cene toplote zvišal za tri odstotke in septembra kar za 17, 6 odstotka. Variabilni del se usklajuje sproti, skladno z dejanskimi spremembami cen oziroma stroškov goriva. Podražila seje tudi dobava zemeljskega plina, samo avgusta seje cena plina dvignila za tri odstotke.
Preudarna izbira načina ogrevanja je ključna
Ogrevanje za stanovanjsko enoto predstavlja enega višjih stroškov. »Za primerjavo lahko povem, da 100 m2 velika pasivna hiša na leto porabi 150 litrov kurilnega olja (na 15 kWh/m2), medtem ko hiša t. i. navadne gradnje pri isti kvadraturi na leto porabi desetkrat več, to je 1500 litrov, pojasni Žnidaršič. Vsaka izbira sistema je vezana na ovoj stavbe (toplotna izolacija, izolacija spodaj, fasada, okna ter streha) boljši kot je ovoj, manj je toplotnih izgub objekta in to pomeni, da potrebujemo tudi manj energije za ogrevanje in seveda tudi manj za hlajenje poleti. Če imamo ovoj objekta narejen maksimalno, pomeni, daje tudi poraba dragega energenta, kot je na primer elektrika, nizka. Žnidaršič pravi, daje treba vedno pogledati hišo kot objekt in tudi stanovalce, ki so v njej. »Tisto, kar je trenutno najbolj aktualno na trgu, ne pomeni, da je dobro za vse lahko imate ogromno gozda, pa nimate časa, lahko imate pasivno hišo in je dovolj, da se ogrevate samo s klimatsko napravo, doda Žnidaršič. Najbolj ključno pa je, da energetsko rešitev izberemo z mislijo, da je to za dlje časa in da se naložba povrne v določenem časovnem okvirju. »Slaba novogradnja ali slaba obnova starejšega objekta je vedno krivec za velike toplotne izgube, se strinja tudi Žnidaršič. Največ težav povzročajo neizolirani temelji, preveč dobra okna, toplotni mostovi. »Energetsko knjigovodstvo je nekaj, kar bi bilo vsem v pomoč, pojasni sogovornik, »na ta način sploh lahko vidimo, kaj se s hišo ali stanovanjem dogaja v smislu stroškov raziskave so pokazale, da že samo to prinese desetodstotne prihranke.
Vir: CLIPPING d.o.o., povzetek članka avtorice Sabine Popek Simšič
051 407 070
